Kako so Ajdovci naredili sladoled, ki zažiga na Instagramu

Incom, ki sladoled prodaja od Avstralije do Amerike, znani sta njegovi znamki Leone in AL!ve, je na Instagramu opazen s pisanimi korneti rainbow cones in mermaid cones. Zgodbo o uspehu bo na letošnji Slovenski marketiški konferenci predstavil direktor, Boštjan Jerončič.

V družinskem podjetju Incom iz Ajdovščine so v zadnjih štirih letih v nove zmogljivosti vložili več kot 20 milijonov evrov. Dosegajo izjemno rast prodaje, lani se je ta povečala za 29 odstotkov, letos pričakujejo 20-odstotno rast. V zadnjih dveh letih so zaposlili prek 150 novih sodelavcev, večinoma na delovnih mestih, ki zahtevajo najmanj srednješolsko izobrazbo. Februarja 2019 je bila pri njih povprečna plača 1.771 evrov bruto. K rasti prodaje jim pomagajo tudi zadovoljni kupci, ki glas o njihovih inovativnih sladoledih širijo sami prek Instagrama, Twitterja in drugih družbenih omrežij.

Kako jim uspeva? »Preprosto. Imamo odlične sodelavce in delamo najboljši sladoled. Z vpeljavo novih tehnologij lahko delamo inovativne izdelke, s katerimi smo nosilec trendov, smo prvi na trgu,« je prepričan Boštjan Jerončič, direktor Incoma. Doda pa še, da se pozna, da so doma blizu Italije, od koder znajo srkati všečne okuse in jih kombinirati s trendi, ki prihajajo iz držav, ki so znane kot narekovalke trendov, tudi iz ZDA. Rezultat tega so sladoledi, ki jim strokovna javnost daje priznanja z nagradami, kupci pa jih vzamejo za svoje, tudi tako, da se z njimi fotografirajo in slike objavljajo na družbenih omrežjih.

Pisani korneti prepričali Britance in Avstralce

Incom je od vseh večjih živilskih podjetij, ki poslujejo v Sloveniji, najbolj usmerjen v izvoz. Lani so kar 90 odstotkov od skupaj 55 milijonov evrov vseh prihodkov ustvarili na tujih trgih. Sladoled prodajajo v Evropi, Ameriki, Avstraliji, Novi Zelandiji. Vsega skupaj se ljudje z njihovimi sladoledi sladkajo v kar 48 državah. Njihovi največji trgi so zahtevni. To so Nemčija, Velika Britanija in skandinavske države.

»Lani smo bili uspešni pri predstavljanju novih okusov na več trgih, tudi v Veliki Britaniji in Avstraliji. Med več novimi sladoledi izstopata mavrični sladoled v kornetu rainbow cones in mermaid cones. V obeh združujemo več okusov in zato so zelo barviti. Ne le otrokom, tudi odraslim so tako všeč, da se z njimi slikajo in fotografije objavljajo na Instagramu in Twitterju,« je pojasnil Boštjan Jerončič.

Ali bomo te barvite sladolede lahko kupili tudi v Sloveniji? »V Sloveniji bodo naprodaj v kratkem,« obljublja naš sogovornik.

Vsak dan več kot sto ton sladoleda

Incom je v zadnjih štirih letih v širitvene zmogljivosti vložil prek 20 milijonov evrov, več kot pol je bilo lastnih sredstev, preostali del naložbe financirajo z dolgoročnim posojilom. V Ajdovščini Incom te dni dokončuje več kot 12 milijonov evrov vredno investicijo v nov tehnološko-razvojni center, proizvodne prostore in tehnološko opremo. Te dni končujejo nov vhod v tovarno, konec leta pa bodo imeli še lastno kuhinjo za zaposlene.

V tovarni dnevno naredijo prek sto ton sladoledne mase, iz katere potem oblikujejo prek 600 različnih izdelkov in prek dva milijona sladoledov.

Al!ive že v šest tisoč trgovinah

Nova linija za sladoled v lončku jim omogoča ustvariti sladoled v več plasteh oziroma okusih. Druga nova linija za sladoled s koščki sadja in visokobeljakovinski sladoled pa je botrovala rojstvu znamke Al!ve. »Z njim smo lani vstopili na trg zdravih živil. Najbolj uspešni smo bili v Nemčiji, Avstriji, Španiji, na Danskem, Irskem, v Italiji in Bolgariji. Letos močno povečujemo njegovo prodajo. Lani je bil na voljo v 1.800 trgovinah, letos bo na policah šest tisoč trgovin v več kot 20 državah. Registrirali smo ga kot lastno mednarodno blagovno znamko. Ta teden ga predstavljamo na sejmu za ponudnike fitnesa FIBO v nemškem Kölnu. Ta sladoled imate lahko tako za zdrav jutranji obrok kot za okrepčilo po športnih aktivnostih, ker vsebuje veliko beljakovin in ima nizko vsebnost sladkorja, ponujamo pa tudi takega, ki je povsem brez sladkorja,« pojasni sogovornik.

Vir: avtorica Mateja Bertoncelj, članek, ki je bil objavljen 3.4. objavljen na portalu Izvozniki.si lahko v celoti lahko preberete tukaj.

Komentar